log in
Enter site
Login to use Arthive functionality to the maximum
Kmečka glava
Kazimir Malevich • Painting, 1929, 71.7×53.8 cm
Description of the artwork «Kmečka glava»
V začetku dvajsetih let se je Kazimir Malevič osredotočil na to, kako ideje suprematizma prenesti v množice, po letu 1923 pa je skoraj popolnoma nehal slikati (vendar za svoje članke, razprave in manifesta). Umetnik je poučeval v Vitebsku, Leningradu in Kijevu. Ves ta čas se je odnos Kazimirja Severinoviča z oblastmi še poslabševal. Razrešen je bil pod različnimi izgovori, aretiran je bil. Komaj mu je uspelo pridobiti slavo in priznanje, Malevich je bil spet v nasprotju z uradno potjo, po kateri so bili prisiljeni slediti njegovi kolegi. Umetnik je brez pretiravanja ostal kultna osebnost. Študenti in oboževalci njegovega dela so vsako njegovo besedo sprejeli brezpogojno in če bi mu denimo prišlo na glavo, da bi se dogovoril za nastop z množičnim samomorom, bi imel zagotovo veliko privržencev.
Na koncu je bil Kazimir Severinovič prikrajšan za možnost poučevanja, nato pa se je, zavedajoč se, da vseprisotni socialistični realizem ni njegova pot, spet lotil slikanja, ne glede na koga in kar koli. V enem od svojih pisem tega obdobja je Malevich zapisal: "Razmišljam, da bi se vrnil k slikanju, da bi ustvaril simbolne slike. Želim ustvariti podobo, ki bi bila učinkovita." Od leta 1929 ustvarja novo serijo slik, pri katerih so bili kmetje predmet (1,2, 3). Po navadi preoblikovanja lastne biografije je Malevich nekatere svoje slike datiral v 19. stoletja. Kasnejša analiza pa nam je omogočila, da smo ugotovili, da so bila ta dela naslikana v zgodnjih 30-ih. Ena njegovih najbolj znanih slik, "Kmečka glava", prav tako spada v to obdobje.
Malevičevega novega kmeta skorajda ne moremo imenovati srečnega ali mirnega. Njegova usoda je nezavidljiva in trpka kot usoda številnih vaščanov v teh letih. Za kmečkimi hrbti je mogoče videti silhuete podeželskih zgradb, nad katerimi plujejo ptice, z druge strani platna pa se letala neizprosno približujejo nekaterim znanilcem nevarnosti. Občutek tesnobe in obupa poudarja žalosten izraz kmetovih oči, ki nas vrača k tradiciji ikon (tako kot celotna kompozicija slike). Poleg tega naj bi Malevič svojemu subjektu odvzel glas in si z brado zaprl usta kot neprepustni povoj. Na svojih kasnejših slikah je umetnik začel za depersonalizacijo kmetov, risanje njihovih obrazov kot praznih ovalov.
Zapisala Eugeniya Sydelnikova
Na koncu je bil Kazimir Severinovič prikrajšan za možnost poučevanja, nato pa se je, zavedajoč se, da vseprisotni socialistični realizem ni njegova pot, spet lotil slikanja, ne glede na koga in kar koli. V enem od svojih pisem tega obdobja je Malevich zapisal: "Razmišljam, da bi se vrnil k slikanju, da bi ustvaril simbolne slike. Želim ustvariti podobo, ki bi bila učinkovita." Od leta 1929 ustvarja novo serijo slik, pri katerih so bili kmetje predmet (1,2, 3). Po navadi preoblikovanja lastne biografije je Malevich nekatere svoje slike datiral v 19. stoletja. Kasnejša analiza pa nam je omogočila, da smo ugotovili, da so bila ta dela naslikana v zgodnjih 30-ih. Ena njegovih najbolj znanih slik, "Kmečka glava", prav tako spada v to obdobje.
Malevičevega novega kmeta skorajda ne moremo imenovati srečnega ali mirnega. Njegova usoda je nezavidljiva in trpka kot usoda številnih vaščanov v teh letih. Za kmečkimi hrbti je mogoče videti silhuete podeželskih zgradb, nad katerimi plujejo ptice, z druge strani platna pa se letala neizprosno približujejo nekaterim znanilcem nevarnosti. Občutek tesnobe in obupa poudarja žalosten izraz kmetovih oči, ki nas vrača k tradiciji ikon (tako kot celotna kompozicija slike). Poleg tega naj bi Malevič svojemu subjektu odvzel glas in si z brado zaprl usta kot neprepustni povoj. Na svojih kasnejših slikah je umetnik začel za depersonalizacijo kmetov, risanje njihovih obrazov kot praznih ovalov.
Zapisala Eugeniya Sydelnikova
