Podružnica cvetov mandljev

Vincent je živel v Parizu s Theom natanko dve leti. 20. februarja 1886 je prišel do svojega brata iz Antwerpna, 20. februarja 1888 pa je zletel z vlaka v Arlesu. V resnici je Van Gogh strastno sanjal o potovanju v Deželo vzhajajočega sonca zaradi svoje strasti do japonske umetnosti, predvsem slikarstva. Toda za ubogega umetnika, ki živi v oskrbi svojega mlajšega brata, je bilo takšno potovanje iz področja fantazije, zato se je Vincent odpravil v Arles, domišljajoč, da gre na Japonsko.

Ko se je Van Gogh spustil z vlaka v Arlesu in videl, da je celotno mesto pokrito s snegom, njegovo veselje ni poznalo meja. Mimogrede, takšno vreme je bila za majhno južno mesto redka redkost. Nekateri bi lahko tu živeli vse življenje, ne da bi videli sneg. Toda Vincent je imel srečo: zasneženi Arles je bil najboljša tekma za njegove japonske fantazije. Najbolj neverjetno je, da so hkrati tukaj začela cveteti drevesa, predvsem mandlji. In spet umetnik ni mogel potegniti vzporednic z Japonsko, saj so gole veje dreves, prekrite z nežnimi, zračno roza in belimi cvetovi, izgledale tako zelo kot cvetoča sakura.

To sploh ni presenetljivo "Podružnica cvetočih mandljev" izkazalo se je tako "japonsko". Vincent uporablja svetle, jasne barve, poravnava sliko in zelo pogojno riše sence. Toda hkrati s pomočjo precej grobih udarcev ustvari nepopisen občutek topline prvega pomladanskega sonca. V naslednjih dneh bo Van Gogh naslikal še 14 slik s cvetočim sadnim drevjem: zasnežene pokrajine pred okni hotela, v katerem se je v zgodnjih dneh nastanil v Arlesu, so hitro prišle na pot resnično pomladi (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10) Toda skromna majhna vejica mandljev v grobem kozarcu z debelimi stenami bo še vedno ostala čarobna v svoji preprostosti simbol prebujanja narave po prezimovanju.

Avtor: Evgenia Sidelnikova