Wassily Kandinsky je otroštvo in mladost preživel na morju, v Odesi, v svoji karieri pa se je pogosto posvečal morski temi. Čolni, ladje, jadra in različni morski prebivalci se na njegovih slikah pojavljajo enako pogosto v različnih obdobjih njegove ustvarjalnosti (
1,
2,
3,
4.,
5.,
6.,
7.,
8.).
Kapricičen ni nobena izjema, eno poznejših umetnikovih del, katerega osrednji del zaseda velika ladja, nekoliko podobna futuristični ribi.
Kljub svoji vztrajni želji, da bi izpolnil svoje skoraj religiozno umetniško poslanstvo in resnim raziskovalnim delom na tem področju, Kandinskyju ni bila tuja neka igrivost,
znali govoriti in pisati o umetnosti z duhovitimi komentarji, nekatere njegove slike (zlasti tiste poznega obdobja) pa so humorne narave. Gledalec dobi vtis, da si lahko Kandinski ravno zaradi resnega pristopa k ustvarjalnosti v zgodnjih letih končno dovoli, da svojim slikam doda določen ironičen element.
Poskus prodreti v skrivnosti muhaste slike pušča več vprašanj kot odgovorov. Na prvi pogled tukaj ni nič nenavadnega: osrednji predmet slike najbolj spominja na morsko plovilo. Številni detajli, ki ga obdajajo, to domnevo le potrjujejo: eliptična oblika pod trupom ladje je najverjetneje riba, segmenti kroga pa so shematski prikaz valov. Trikotniki na jamborih so signalne zastave, nadgradnja na krovu je kapetanski most, plesajoče in gestikularne figure pa posadka.
Ne pozabite pa na abstraktno naravo slike, v skladu s katero so vsi elementi tukaj dvoumni, tudi celo negotovost smeri, v katero mislimo, da ladja pluje. In če domnevamo, da ladja sploh ni ladja in voda ni voda, potem lahko vidimo podobo neke vrste vesoljske ladje, ki pluje po nebu z dvema soncema in polmesecem. V tem primeru je mogoče zgraditi povsem verodostojno teorijo, da je Kandinski predvidel bližajočo se vesoljsko dobo in na svojem platnu oživil domišljijo pisateljev znanstvene fantastike.
Zapisala Jevgenija Sidelnikova