Sir Peter
Lely

Lely je bila poleg slikanja tudi zbirateljica slik in risb; njegova zbirka je še posebej bogata z deli beneških umetnikov Veronese, Bassano, Tintoretto, Paris Bordone, Guercino, Guido Reni. V zbirki, ki je bila prodana po Lelyjevi smrti, so bila tudi dela Van Dycka, Claudea Lorraina, Rubensa ter številnih nizozemskih in flamskih slikarjev pokrajine.Nizozemski slikar in zbiralec Lely je leta 1637 študiral v ateljeju Pieterja de Grebberja v Haarlemu. Leta 1643 je prispel v Anglijo in začel slikati majhne pokrajine in zgodovinske kompozicije. Stil njegovih slik tega časa (Dekle z učiteljem glasbe, 1654, zasebna zbirka) je podoben delom Metsuja in Van Dycka. A kmalu je odkril nerentabilnost takšnih slik in se posvetil umetnosti portretiranja. Njegov prvi pokrovitelj je bil grof Northumberland, ki mu je naročil portret kralja Karla I. in vojvode York (1647, London, Sion House). Lely je brez kakršne koli politične navezanosti delal tako za rojaliste kot za parlamentarce. Leta 1654 so ga imenovali "najboljši slikar Anglije". Ko je med obnovo postal "glavni slikar", je leta 1662 prejel angleško državljanstvo. Od takrat je začel delati v novem slogu, ki je ustrezal dvornemu okusu; tako se je pojavilo veliko portretov lenih in voljnih dam iz visoke družbe. Številne provizije so zahtevale organizacijo velikega studia s številnimi asistenti. Lely je ustvaril vrsto portretov dvornih dam (Windsor Beauties, London, Hampton Court Palace) in admiralov (London, Greenwich, Pomorski muzej), ki so bili zelo blizu nizozemskemu slikarskemu slogu. Tipičen primer umetnikove pozne manire je izjemen barvni portret Lady Barbare Fitzroy (ok. 1670, York, City Art Gal.). V svojih zgodnjih delih je Lely, tako kot Van Dyck, skušal izraziti duh in značaj modela, kasneje pa je začel poudarjati njihovo umetno milino. Modeli so prevzeli pogojne položaje, ki so odpravili kakršne koli razlike med njimi. Lely je bil prvi angleški slikar, ki je imel velik atelje, njegove portrete pa so do sredine 18. stoletja posnemali drugi umetniki. Lely je bila poleg slikanja tudi zbirateljica slik in risb; njegova zbirka je še posebej bogata z deli beneških umetnikov Veronese, Bassano, Tintoretto, Paris Bordone, Guercino, Guido Reni. V zbirki, ki je bila prodana po Lelyjevi smrti, so bila tudi dela Van Dycka, Claudea Lorraina, Rubensa ter številnih nizozemskih in flamskih slikarjev pokrajine.