Prozorna modra steklena posoda

Posebno mesto v zgodovini Ljubljane je rezervirano za rimsko Emono, katere sledovi so se ohranili v samem središču mesta.

Dobrodošli na poti, ki sledi 2000-letni dediščini Emone. Sprehod skozi sodobno Ljubljano vas lahko popelje dlje, kot si mislite! Odpelje vas v čas Emone, mesta, ki prekriva življenje med prvim in zgodnjim šestim stoletjem.

Pojdite po sledeh 2000-letne dediščine Emone. Odkrijte skrivnosti starodavnega mesta po krožni poti rimske Ljubljane. Obiščite Emono. Vnesite hišo iz rimskega obdobja. Poiščite prvi krstnik Ljubljane. Dotaknite se rimske stene. Ugotovite, kako so živeli prebivalci Emone, kako so se branili, kako je delovalo ogrevanje, kje skupaj preživeli čas, katere ceste so prehodili in kje se poslovili od svojih ljubljenih.

Pojdite na sled po 10 krajih mesta in si oglejte, kako je bilo od 1. do 6. stoletja. Pridite na ogled Emonanove hiše in arheoloških parkov zgodnjekrščanskega centra ter rimskega obzidja, ki kot oaze sredi mesta ponujajo najlepše ostanke rimske Emone.

Vstopnice, vključno z zemljevidom in družinskim vodnikom za Ljubljansko rimsko pot, so na voljo v Mestnem muzeju Ljubljana, Gosposka 15.
Emonanova hiša

Arheološki park Hiša Emonan leži na Mirjah, na robu današnjega središča Ljubljane. Tu so arheološka izkopavanja odkrila rimsko stanovanjsko stavbo.

Med izkopavanji v parku Emonan House (prej Vrta Jakopič), ki so bila v obdobju 1963-1964, je bila odkrita stanovanjska stavba, ki je nekoč stala v mestu Emona. Danes park predstavlja ostanke te zgradbe iz konca 4. in začetka 5. stoletja. Sodeč po kakovostnih gradbenih delih in komunalnih storitvah (tla, mozaiki, ogrevanje), je bila zgradba dom bogate in ugledne rimske družine.

Osrednje bivališče je bilo poimenovano poletna soba, njegovo dno pa je bilo sestavljeno iz dvobarvnega geometrijskega mozaika; samo bogataši so si takrat lahko privoščili mozaike. Na drugi strani je prehod vodil do zimske sobe, ki vsebuje ohranjen sistem hipokaustnega ogrevanja. Iz ogrevalnega prostora, ki se nahaja v sosednjem prostoru, se je pod tlemi zimske sobe speljal vroč zrak; razen tal so stene ogrevali tudi vroči zrak. Da bi zagotovili toplotno prevodnost, so bile stene zgrajene iz votle opeke. Stavba je bila priključena tudi na kanalizacijo: odpadna voda je skozi majhne odtoke, obložene s kamenjem, zapustila večjo zbiralno kanalizacijo (kanalizacijo), ki teče pod bližnjo cesto in vodi do reke Ljubljanice.

ARCHEST projekt. Soustanovitelj programa Ustvarjalna Evropa Evropske unije.
Avtor: Uroš Hohkravt / Koncept: dr. Bernarda Županek, MGML
Zgodnjekrščanski center

Arheološki park zgodnjekrščanskega centra se nahaja na Erjavčevi cesti, tik nasproti kulturnega doma Cankarjevega doma. Arheološka izkopavanja, ki so bila izvedena tukaj, so odkrila rimsko stanovanjsko zgradbo. Tako kot pri večini Emonanovih hiš je bila tudi ta zgrajena na začetku 1. stoletja našega štetja. V skoraj 500 letih obstoja je bila večkrat obnovljena. Prva večja obnova je bila izvedena v začetku 4. stoletja. Ob tej priložnosti so bila obnovljena nadstropja, urejeno je bilo hipokaustno ogrevanje in dodani trije majhni bazeni, ki kažejo, da je bila stavba morda spremenjena v zasebne kopeli.

V drugi polovici 4. stoletja je bil en del hiše obnovljen kot zgodnjekrščanska kapela. Toda velika sprememba se je zgodila v začetku 5. stoletja, ko je bil poleg osrednjega dvorišča zgrajen pravokotni krstilnik z majhnim bazenom v središču, namenjen krstu. Tla krstnika so pokrita v večbarvnem mozaiku z vgrajenimi napisi z imeni Emonanov, ki so donirali sredstva za njegovo montažo. Tam je bil pokrit portik z barvnim mozaikom, ki vodi do krstilnice. V mozaik je bil vgrajen napis z imenom graditelja, nadvojvoda Antiohe. To kaže, da je bila v Emoni takrat močna skupnost zgodnjih kristjanov. Njen obstoj potrjujejo tudi pisni zapisi, ki se nanašajo na emonanske škofe.

ARCHEST projekt. Soustanovitelj programa Ustvarjalna Evropa Evropske unije.
Avtor: Uroš Hohkravt / Koncept: dr. Bernarda Županek, MGML
Rimski zid

Rimsko mesto Emona je obstajalo od 1. do zgodnjega 6. stoletja. Mesto je imelo pravokotno postavitev obzidja s stolpi in štirimi glavnimi vrati. Na severni, zahodni in južni strani je imela mestna stena dvojni jarek.

Južni del obzidja, danes znan kot rimski zid, je v 20. stoletju obnovil Jože Plečnik, mednarodno priznani arhitekt, katerega dela, ustvarjena po letu 1921, so pustila neizbrisen pečat na celotni Ljubljani.
iEmona

iEmona, ki se nahaja v podhodu Chopinov prehod na Kongresnem trgu, je izvirna muzejska predstavitev in informacijska točka o zapuščini rimskega mesta Emona, ki je zasedlo del območja sedanjega mestnega jedra Ljubljane.

Predstavitev vključuje in-situ arheološke ostanke pločnika Emonan, virtualno projekcijo, model Emone, filmsko predstavitev mesta in njegovega življenja v rimskih časih ter informacijski terminal z izčrpnimi informacijami o zgodovini Emone v slovenščini in angleščino. Obiskovalci iEmone si lahko ogledajo tudi ostanke severnih mestnih vrat Emone, ki se nahajajo v neposredni bližini informacijske točke.
Glede Emone

Emona (Colonia Ivlia Aemona v latinščini) je bilo rimsko naselje v središču današnje Ljubljane. Ime je verjetno keltskega, predrimskega izvora. Območje Emone je bilo sprva pod jurisdikcijo province Cisalpine Gaul, kasneje pa se je združilo v samo Italijo.

Ljubljansko kotlino je bilo poseljeno že pred rimskimi časi in že v prazgodovini so se skozi njega vijele pomembne trgovske poti z Apeninskega polotoka, Baltskega morja in Balkana.

Sozomen, bizantinski cerkveni zgodovinar, je ustanovitev prve naselbine na območju Emone pripisal Jazonu in Argonavtom v 13. stoletju pred našim štetjem. Zapluli so in pluli po Savi do mesta, kjer so prezimili, nato pa se podali v deželo Italic na Ljubljanici in peš. Po rimskih osvajanjih v drugi polovici 1. stoletja pred našim štetjem je bilo pod Grajskim gričem najverjetneje zgrajeno vojaško taborišče. Rimljani so nato do 15. leta CE zgradili pravokotno mesto, zaščiteno z mogočnimi kamnitimi zidovi in tristranskim dvojnim jarkom, ki je imel vse značilnosti rimskega kastruma. To mesto, zgrajeno na območju med Ljubljanico in Šišenskim hribom, je bilo ustanovljeno z namenom okrepiti zaledje po ilirskih uporih. Njeni prvi naseljenci so bili kolonizatorji iz Italije in Galije, njihovi sužnji in veterani rimske vojske.

Emona je imela pomembno vlogo pri obrambi Italije med 2. in 4. stoletjem. V 2. stoletju je mesto trpelo zaradi markomanskih vojn in kuge, leta 238 pa so ga lastni državljani požgali in opuščali, da bi preprečili vojski uzurpatorja Maximinusa Thraxa, da bi tam naredil taborišče. Emono je leta 408 obiskal Alaric I, kralj vizigotov. Kot bizantinski magister milice je bil na misiji, da Italijo prevzame za Bizantinsko cesarstvo in verjetno so podkupnine rešile Emonanove kože.

Leta 452 so mesto opustošili in deloma uničili Huni. Emona je obubožala, vendar je živela naprej. Konec 5. in začetek 6. stoletja so mestu vladali visigoti, ki so za seboj pustili le nekaj sledi. V nemirnih časih pozne antike in migracijske dobe v 6. stoletju so se ljudje začeli zatekati na oddaljenih in nedostopnih lokacijah (Sveti Lovrenc na hribu Polhograjska gora, Molnik, Moreček, Golo) in se preseliti v obalna mesta, zlasti Koper, Piran in Novigrad, dokler ni zadnji državljan zapustil Emono.

Več o Emoni si lahko preberete na Wikipediji.


© CtrlAlt
Noben
Noben